Digitalna preobrazba je naslednji korak v človeškem razvoju. Človek se je skozi stoletja nenehno transformiral, predvsem s pomočjo svojega uma je inoviral in spodbujal tehnološke spremembe v smeri lažje, hitrejše, cenejše in bolj kvalitetne proizvodnje izdelkov in izvedbe storitev. Naslednji korak je digitalna preobrazba celotne gospodarske dejavnosti in javne uprave. Začeti pa mora sam s seboj in se digitalno preobraziti ter pridobiti potrebne kompetence, ki mu bodo omogočale doseganje želenih učinkov.
Digitalna preobrazba človeka
Samo pomislimo. Danes smo s prijatelji veliko časa v stiku pred digitalnih tehnologij. Kot uporabnikom družbenih omrežij, Googla, shranjevanja fotografij v oblak in mobilnih aplikacij (banka, nakupovanje, dostava hrane, prevozi, zabava) se nam ni težko navaditi na različne novosti, ki postajajo za nas povsem naravne in jih ne štejemo več. Priznajmo si, zasebno smo na dobri poti digitalizacije naših življenj.
Digitalno zadovoljevanje potreb
- Nakupovanje
- Naročanje storitev
- Izobraževanje – e-learning, youtube, spletne univerze, pridobivanje certifikatov o strokovnosti (npr. PMP certifikat)
- Informiranje o kuharskih receptih, zdravstvenih nasvetih,
- Varnost – pametni dom, alarmna naprava, videonadzor
- Hrana – preverjanje kvalitete in izvora (OriginTrail blockchain tehnologija), naročanje hrane na dom
- Voda – preverjanje kakovosti vode
- Zrak – preverjanje kakovosti zraka, regulacija temperature zraka v pametni hiši (ogrevanje, klimatizacija)
Digitalno preživljanje prostega časa
- Spremljanje in merjenje športnih aktivnosti (koraki, tek, kolesarstvo, fitnes)
- Video in audio vsebine (filmi, igre, …)
Digitalno povezovanje
- Komunikacija in potreba po druženju (družabna omrežja)
- Povezovanje v interesne skupine
- Povezovanje v strokovna združenja na profesionalnih omrežjih
- Iskanje delodajalca in delavcev
- Najemanje zunanjih strokovnjakov (wework) na podlagi digitalnih referenc, objavljenih strokovnih člankov (npr. Medium, Linkedin)
Digitalno delovno mesto
- Delo na daljavo
- Sodelovalni sistemi
- Sporočilni sistemi
Na delovnem mestu je tega nekoliko manj. Saj uporabljamo elektronsko pošto, ERP, CRM, sistem za spremljanje izvedbe in projektov, chat sistem ter še nekaj specialnih sistemov prav za naš poklic. Nekaterim je že to preveč, vendar svojega delovnega okolja še zdaleč nismo digitalizirali do stopnje, da nam bi tehnologija reševala izzive kot so večja produktivnost, večja kreativnost, motivacija, manj časa ukvarjanja z operativnimi zadevami in več z razvojem idej. In tudi: manj potrebnega preživetega časa v službi in boljša razporeditev dela v prid uravnoteženosti življenja.
Karl Marx je v svojem delu Das kapital opozoril na pomen zdravja zaposlenih, tako fizičnega kot tudi duševnega (1867): “S podaljševanjem delovnega dneva ne le ropamo delavca morale in fizičnih spodosbnosti, pač pa s tem povzročamo predčasno izčrpanost in smrt. S tem pa pravzaprav zaviramo pravo delovno kapaciteto.”
Že v Sloveniji je kar nekaj vrhunksih podjetnikov, ki sicer bolj v šali a povsem odkrito v tem delu citirajo Marxa (npr. Mark Pleško, Cosylab – podjetje, ki zaposluje vrhunske strokovnjake in dela za Naso, jedrske elektrarne, …). Gre za pomembne ugotovitve sodobne produktivnosti, ki so jih podjetniki spoznali stihijsko (vsak na svoj način), dokler ni Google izvedel raziskave (vir: ReWork) med 180 ekipami na temo “Kaj zares loči zmagovalne ekipe od povprečnih in podpovrečno produktivnih?“. Rezultati so pokazali povsem drugačno sliko, kot jo še vedno predavajo tudi najboljše poslovne šole po svetu – produktivnost ustvarja 5 ključnih timskih atributov, za katere bi moral skrbeti “šef”:
- Psihološka varnost – člani ekipe se počutijo varne pokazati svoje ranlijve točke znotraj ekipe
- Zanesljivost – člani ekipe so pozitivni in nudijo pomoč, ko je treba in prosijo za pomoč, ko je potrebno. Še višja stopnja je medsebojno ugotavljanje potreb in priložnosti ter proaktivnost. Dajejo vse od sebe, da naredijo dobro in pravočasno.
- Struktura in jasnost – člani ekipe se zavedajo svojih vlog, Ni priporočljivo, da je v ekipi veliko pravil, to nadomeša ekipna kultura (nenapisana pravila igre, ki se jih vsi zavedajo in upoštevajo).
- Smiselnost – delo je članom pomembno na osebni ravni. Motivirani so, ker se zavedajo, zakaj nekaj delajo.
- Učinek – člani ekipe menijo, da imajo njihov doprinos šteje in lahko spreminjajo stvari na bolje
Če bi izbrali samo enega od petih, bi bila to psihološka varnost, ker je vir vseh ostalih. Bolj ko se na to osredotočamo, boljši (digitalni) človek in vodja smo. Na tem mestu je nujen ogled predavanja Amy Edmondson na TedX:
Zgolj človek, ki se počuti psihološko varnega, bo lahko produktvno soustvarjal v digitalni kulturi podjetja in razvijal svoje digitalne kompetencein ekipne atribute. Zato je človeški dejavnik primarni in bistveni pri digitalni transformaciji. Oziroma tudi kakšni bolj nizko-nivojski, operativni.
Poslovna preobrazba – predpogoj
Preden se napiše prva vrstica programske kode, kupi dodatna licenca programske opreme ali (bog ne daj!) kar nov strežnik, si je kot vodstvu podjetja potrebno razjasniti, ali ima enotno strategijo glede naslednjega 3 letnega obdobja. Z enim stavkom: ali vsi vedo, kam bo šlo podjetje?
Imate poslovno strategijo?
Ali so strateški cilji jasni? Povsem verjetno je, da je direktor (CEO) zadovoljen, ker so mu vsi prikimali, ko so nastavili sledeče cilje ali strateške usmeritve:
- bolj agresiven digitalni marketing
- družbena odgovornost do lokalne skupnosti
- povečati prodajo v salonu
Če so cilji tako navzkrižno napisani, je to recept za spodletel načrt. Del podjetja bo iskal možnosti oglaševanja na Facebooku in Google AdWordsih, pisal SEO članke, pri katerih bodo zaposleni tekmovali v bombastičnih naslovih. Drug del zaposlenih bo razmišljal o CRM-ju, novih vizitkah, osvežitvi ponudbe v razstavno-prodajnem salonu in o novi kravati. Družbeno odgovornost pa so zapisali v strategijo zgolj za okras. Predstavljam si tudi, da direktor 2 tedna pred naslednjim sejmom prekliče vso digitalno dejavnost in usmeri vse v marketing k pripravi pingvina, novih vizitk ali celo prenove celostne grafične podobe. Še bolj shizofrena piratska posadka, izgubljena v megli.
Zastavite vizijo in iskrene strateške cilje
Začnimo z vizijo. Ponavadi je pri digitalni preobrazbi tipična vizija: Strankam dostopen ponudnik ameriških borovnic s smislom za humor. Bo kar ok in bolje kot tisti morski psi v upravi, ki ne zmorejo zrna modrosti in strategije. Nato iz vizije razvijete cilje:
- razviti spletno stran za naročanje borovnic
- avtomatizirati vse postopke od naročila do dobave in fakturiranja
- postati miselna avtoriteta na področju ameriških borovnic
Od tu naprej bo vaša digitalna preobrazba veliko lažja in logična.
Digitalna preobrazba podjetja
Dotaknili smo se stopnje digitalnosti v prostem času in kot potrošnika, stopnje digitalnosti na delovnem mestu… zdaj pa se prestavimo v pozicijo podjetja in si iskreno odgovorimo na vprašanje: ali smo digitalno usklajeni z našimi kupci? Kakšna je vrzel med njihovo stopnjo digitalizacije in našimi digitalnimi zmožnostmi pri prodaji, podpori, reklamacijah in prepričevanju kupcev za ponovne nakupe pri nas? Odgovor je lahko precej klavrn in to je ključ do uspeha, iskrenost, da začnete v nizkem digitalnem izhodišču in imate še ogromno možnosti zta razvoj.
Slovenski podjetniški sklad vsako leto razpiše za okoli 3 milijone nepovratnih sredstev za digitalno preobrazbo podjetij (t.i. Digitalna transformacija P4D). Del tega razpisa obsega izdelavo digitalne strategije podjetja, ki mora biti “napeta” čez 8 digitalnih strateških področij:
- Izkušnja kupca (Customer eXperience)
- Podatkovna strategija
- Procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja
- Digitalni poslovni modeli, produkti in storitve
- Strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest
- Strategija razvoja digitalne kulture
- Kibernetska varnost
- Industrija 4.0
Zelo pohvale vredno je izhodišče, da so pripravljalci razpisa, ki se na prvi pogled nanaša na tehnična področja, izpostavili tudi pomen človeka v digitalni preobrazbi. Pri čemer tudi pri neodebeljenih področjih potrebujemo človeka z razvitimi kompetencami, kritičnim mišljenjem in odprtostjo za inovativne pristope. V digitalni ekonomiji nastopa človek celo v več vlogah kot v tradicionalni in s tem pridobiva na pomenu:
- kupec (zahteva kvaliteto, odnos)
- ustvarjalec vrednosti (produktivnost)
- zaposleni (zahteva ustrezno obravnavo, delovno kulturo)
- vplivnež podjetja izven delovnega procesa (promovira ali uničuje verigo vrednosti, ki jo ustvarja podjetje)
- deležnik z pozitivno ali negativno agendo (želi pomagati ali rušiti)
Prvi del je bil namenjen osvetlitvi pomembnosti človeka za digitalno transformacijo in ovrgli mit, da bo človek vedno manj pomemben.
Izkušnja kupca (Customer eXperience)
Glavna poanta digitalne transformacije je izgradnja tehnologije za boljši stik s kupcem ter potrebne interne prilagoditve, da se to zgodi.
Podatkovna strategija za digitalno preobrazbo
Podjetje mora prenesti hrambo in izmenjavo dokumentov, podatkov in informacij na lastno digitalno platformo, ki bo povezljiva s podatkovnimi vmesniki kupcev, dobaviteljev, partnerjev in državnih organov. Podatkovna podlaga je ključna tudi za tranzicijo v naprednejše poslovno odločanje – data driven podjetje, ki svoje odločitve temelji na podatkih (BI, analitika).
Procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja
Uvedba digitalnih informacijskih rešitev v poslovanje bo nadomestila in avtomatizirala rutinska opravila, ki jih zaposleni opravljajo ročno. S tem se bo zvišala stopnja kvalitete, doslednosti izvedbe in koordinacije, kar je bilo do sedaj preveč odvisno od človeškega faktorja.
Digitalni poslovni modeli, produkti in storitve
Kupec in ponudnik v času digitalne ekonomije nista zgolj odjemalec in dobavitelj. Ponudniki imajo možnost na digitalne načine izmeriti stopnjo uporabe izdelka pri kupcu in poslovni model oblikovati “kot-storitev”. Obstaja celo gibanje “XaaS”, ki za vsak nakup ponudi poslovni model po uporabi.
Industrija 4.0
Sodobni proizvodni stroji imajo danes mrežni priključek in pomenijo podaljšek osrednjega informacijskega sistema Pametne tovarne.
- Mit #1: Digitalna preobrazba je samo za IT podjetja
- Mit #2: Do digitalizacije z nakupom strežnika in programske opreme
- Mit #3: Za digitalno transformacijo moram zamenjati zaposlene
Mit #4: Tako kot nam, tudi naši konkurenci ni še povsem jasno, ali in kako se digitalno preobraziti
Konkurenca, ki jo imate danes:
- tehnološko vlaga samo toliko, da je malce pred vami
- se skrivno dogovarja s kupci o naslednjih poslih
- želi do strateške konkurečnosti s kratkoročnimi cilji
- bo znižala ceno, ko bo kriza
Vendar nekateri že mislijo vnparej in vlagajo v razvoj in povezovanje s tehnološkimi partnerji, ki so v že v procesu digitalne preobrazbe. Dejstvo je, da danes še ne poznate konkurence, ki jo boste imeli čez 5 let. Konkurenca vaše bližnje prihodnosti je digitalizirana in gradi svojo strategijo na:
- digitaliziranem stiku s kupcem
- avtomatizirani izvedbi naročil
- hitrosti od povpraševanja do dobave
- povezavah z ostalimi tehnološkimi ponudniki, ki bi jim bili lahko sicer konkurenca
- pogledu v prihodnost, ne v tradicijo in preteklost
- globalni pristonosti in digitalni marketinški strategiji (brand, kampanje)
- agilnem razvoju izdelkov (imajo razvit Product management in proaktiven zajem potreb kupcev)
Mit #5: Digitalno preobrazbo lahko izvedemo navznoter
Mit #6: Nagrada za digitalno preobrazbo je mir in predvidljivost
S tem, ko smo delovanje in poslovni model podjetja digitalizirali, smo uvedli še en pojem v poslovanje: digitalna poslovna agilonost. Z drugimi besedami: ne pričakujmo zaslužene nagrade za digitalno preobrazbo ampak več dogajanja, razburkano kreativnost zaposlenih, vključevanje zunanjih partnerjev, itd… Zdelo se vam bo, da zadev več nimate pod kontrolo. Vendar dokler ste zastavili jasne cilje in svojim ljudem podelili odgovornost, sedaj nimate več podjetja pač pa sodelovalni digitalni ekosistem, ki (ob predpostavki prave digitalne strategije) ustvarja vrednost že s tem, da učinkovito deluje. Vaša edina naloga bo ostala strateško razmišljanje in nenehno odločanje, kar bo za vaše sodelavce zlata vredno.
