Mrzla voda krči žile in pospešuje presnovo. Že v času starih Grkov so zdravniki bolnemu človeku priporočili mrzlo kopel. Tuširanje ali kopanje v mrzli vodi vsak dan ima tudi velike shujševalne učinke za človeško telo. Aktivira pa mrzla voda tudi možgane ter kot antidepresiv stabilizira mentalno zdravje in zavedanje samega sebe. Redno mrzlo tuširanje naj bi tudi zaviralo procese staranja.
Ste se že kdaj stuširali z zares mrzlo vodo? Tako, da ste namenoma ali ponesreči ventil vodne pipe obrnili na desno stran (modra barva). Po vašem toplem telesu se je razpršila hladna voda s temperaturo, kakršno ima v vodovodu. Voda v vodovodu ima okoli 14 stopnij celzija. V poletnih vročinskih udarih se lahko v manjših vodovodnih odcepih redko segreje tudi do 20 stopinj celzija. Ker znaša temperatura človeškega telesa okoli 36 stopinj celzija, predstavlja soočenje s hladno vodo zelo velik šok za telo.
Hladna voda kot najboljše domače zdravilo
Ko človeško telo in zlasti kožo zajame voda iz mrzlega tuša dobijo mali možgani, ki uravnavajo nezavedne življenjske funkcije, signal, da je zunaj kar naenkrat mraz. Takoj aktivirajo telesne funkcije presnove (metabolizem), ki začnejo s svojim delovanjem segrevati telo. Zaradi tega pojava, ki se imenuje termogeneza, je možno takoj po mrzlem tuširanju v telesu občutiti izjemno toploto. Telo se presenetljivo začne segrevati in večinoma prežene občutek mrazu, ki se je pojavil med tuširanjem. Pri termogenezi gre za prekomeren odziv telesa na pojav mrzlega okolja, ki traja samo nekaj deset sekund (čas tuširanja), vendar mali možgani poskrbijo za ogretje telesa za daljše trajajoče obdobje mrzle temperature. Pospešeni metabolizem povzroči tudi izboljšanje v cirkulaciji krvi v telesu. Hladno tuširanje je predvsem priporočljivo, ko se telesa loteva virus, saj se s presnovo okrepi tudi imunski sistem telesa, ki se borijo z virusi. Študija z dvema skupinama ženski, od katerih se je ena skupina tuširala z vročo vodo druga pa z mrzlo, je pokazala veliko razliko v vsebnosti belih krvničk v krvi (levkocitov), ki telesu pomagajo pri odpornosti pred boleznimi. Kombinacija povečane vsebnosti levkocitev in pospešenega metabolizma tako aktivira procese razstrupljevanja telesa (detoksikacija). Redno tuširanje s hladno vodo krči kožne pore in s tem popravlja tonus kože, lasišča ter strukturo las. Mrzla voda pa tudi učinkovito lajša in odpravlja simptome zunanjih in notranjih hemoroidov.
Antidepresiv in okrepitev uma – hladna voda
Hladna voda je poleti za telo najboljša osvežitev, ki traja lahko tudi več kot eno uro. Pozimi povzroči pospešeno prekrvavitev mrzlih okončin, s čimer se telo enakomerno in hitro segreje. Hkrati se “resetira” tudi stanje duha in razpoloženje pri človeku.

Znani so psihološki učinki pogosto ponavljajočih terapij s hladno vodo proti jezi, depresiji, brezvoljnosti ter škodljivim človeškim nagonom. Hladna voda povzroči namreč manjši nenaden adrenalinski šok v telesu, ki ob svojem segrevanju nazaj na 36 stopinj celzija sprosti hormone sreče – endorfine.
Hladno vodo so zato med drugimi cenili bojeviti Špartanci, ki so s tem ohranjali svoj vzdržljivost in bistrost uma. Špartanci pa so tudi povsem odkrito prezirali kopanje v topli vodi, saj naj bi človeka pomehkužilo in moškega “poženščilo”. Hladni tuši povečujejo stopnjo vsebnosti testosterona v telesu, medtem ko ga vsakodnevno tuširanje s toplo ali vročo vodo sistematično zavira. Do ugotovitev, da terapijo s hladnim tušem prispeva k zmogljivosti telesa, so prišli tudi vrhunski športniki, ki si dnevno privoščijo ledeno kopel (npr. David Beckham) ali vsaj mrzel tuš po treningu. Zanimivo je, da dajo živčni končiči ogretega telesa po treningu možganom veliko blažje signale o hladnosti vode, zato je po intenzivni fizični aktivnosti občutek adrenalinskega šoka manjši in bolj znosen za športnika.
Potrebno si je priznati, da je za odločitev in izvedbo hladnega tuširanja potrebno veliko poguma in v začetku malce norosti. Tuširanje z mrzlo vodo povzroči pri človeku občutek osrediščenja nazaj k svojemu bistvu zato je bila hladna voda sredstvo v obredih starodavnih ljudstev. Ameriški staroselci (Indijanci) so izvajali neko vrsto knajpanja, ko so naprej sedeli v vročih šotorih ter nato stekli v ledeno reko ali morje z namenom spiritualnega čiščenja. Ruska plemena so izvajala kopanje v ledeni vodi brez kombinacije z otoplitvijo telesa. Japonska tradicija je zaznamovana z obredom “misogi”, ki vključuje vsakodnevno vračanje pod mrzel slap.
Nevarnosti mrzlega tuširanja
Kjub temu, da redna terapija s hladno vodo znižuje krvni tlak, pa dnevno tuširanje z mrzlo vodo ni priporočljivo za paciente z visokim krvnim tlakom, saj bi se s tem žile še bolj skrčile in povzročile infarkt. Ostale nevarnosti so bolj nevščenosti in za čoveka neprijetnosti, ko se mora iz ogrevane dnevne sobe pozimi podati v kopalnico ter se politi z mrzlo vodo. To pa že spada v kategorijo izgovorov in nezmožnosti odrekanja udobju, ki je velik problem današnje potrošniške družbe.