Zlorabljene živali doživljajo veliko krivico, ki se jim ne dogaja po svoji krivdi. Gre za domače živali, hišne ljubljenčke, živali na kmetijah, živali v živalskih vrtih, živali v laboratorijih ter prosto živeče živali, ki jim človek s svojo dejavnostjo uničuje življenjski prostor oziroma ogroža njihov normalen obstoj.
Odvetnik za živali v Sloveniji ni uveljavljena vloga, vendar jo po uradni dolžnosti izvajajo različne odstanove od Policije, VURS-a do sodišč v primerih, ko je odkrit sum nasilja nad živalmi.
Zakon o živalih opredeljuje tudi prepovedane aktivnosti nad živalmi, kot so:
– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki žival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzročene pa so ji poškodbe in bolečina. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena prodaja in uporaba limanic za zatiranje škodljivih glodavcev;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljenje perutnine, aplikacija farmacevtskih preparatov ali drugih snovi z namenom izboljšanja športnih dosežkov (doping) ter uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje;
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja;
– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
– posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi;
– spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
– dejavnost prodaje psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti;
– tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo;
– reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja.
Pravice živali v Sloveniji ureja Zakon o zaščiti živali, ki je na bistvenih mestih precej pomanjkljivo napisan. Tako na primer že v tretjem členu določa, da ne sme nihče brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. Že ta člen za vsako posamezno žival kliče po odvetniku, saj je potrebno definirati in argumenitrati vsak “utemeljeni razlog”, zaradi katerega je bila žival usmrčena ali trpinčena. Drugi del zakona je posvečen pravicam živali, kjer je definirano, da mora skrbnik živali poskrbeti za njene osnovne potrebe kot je hrana, svetloba in prostor ter za zdravljanje v primeru bolezni.
V kolikor želi zainteresirana javnost ali lastnik pravično obravnavo živali, lahko za zastopanje v postopku najame odvetnika za živali, ki bo deloval v korist pravic živali in jih zastopal pred sodišči. Odvetnika za živali je možno najeti v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju in ostalih slovenskih mestih ravno tako kot za katerikoli drugo pravno pomoč.
