V primeru smrti in povezanih dedovanj, oporoke, dedno-pravnih pogodb in zapuščin je pogosto potrebno že v predsodni ali izvensodni postopek vključiti odvetnika. Zaradi materialnih interesov vključenih dedičev ter oseb, ki si prizadevajo za status dediča, služi odvetnik za zapuščinske zadeve kot katalizator med nasprotujočimi si interesi.
Odvetnik za zapuščinske zadeve je odvetnik, ki deluje v Ljubljani in ostalih večjih mestih po Sloveniji. V imenu svojih varovancev poskrbi za uveljavljanje pravice do pravičnega deleža v oporoku oziroma da jim je zagotovljen nujni delež, v kolikor v zapuščini niso omenjeni. Na podeželju pogosto zastopa stranke (dediče) pri dedovanju kmetij in kmetijskih posestev, kjer je od pravega novega gospodarja odvisna prihodnost preživetja celotne kmetijske dejavnosti v družini. Odvetnika se pooblasti, da s skrbnostjo zagotovi izpolnitev interesa umrlega ter da se uveljavi njegova volja po razdelitvi premoženja po njegovi smrti v skladu z njegovo poslednjo željo.
Oporoka
Oporoka je dokument, ki ga je pokojnik zapisal in podpisal še v času svojega življenja. Da se zagotovi njeno verodostojnost jo je koristno overiti pri notarju oziroma shraniti pri odvetniku. Oporoka ali testament je enostransko izražena volja osebe glede razdelitve njenega premoženja po smrti. Oporoko lahko v Sloveniji napiše vsaka oseba starejša od 15 let.
Sestava smrtovince
Smrtovnica je dokument, ki ga je potrebno urediti po smrti pokojnika. Ponavadi jo sestavijo pokojnikovi bližnji ali za njeno sestavo imenujejo pooblaščenca oziroma odvetnika za zapuščinske zadeve. Smrtovnica vsebuje podatke o premoženju pokojnika (zapustnika) ter identificira vse nujne dediče, ki imajo pravico do dedovanja v skladu s sorodstevno povezavo s pokojnikom. Smrtovnico upravna enota, kjer je bil pokojnik prijavljen, pošlje na okrajno sodišče, ki začne zapuščinski postopek.
Dednopravna pogodba
Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Overiti jo morajo vsi dediči prvega reda ter zapustnik. Odvetnik za zapuščinske zadeve jo lahko sestavi ter s tem medsebojno uskladi voljo vseh upravičencev do dedovanja.
Zapuščinska obravnava
Za zapuščinsko obravavo skliče narok sodišče. To izvede v primeru, da je predmet zapuščine vsaj ena nepremičnina. Na zapuščinsko obravnavo povabi le dediče, ki so bili navedeni v smrtovnici prejeti od upravne enote. V kolikor ne bo razpolagalo z oporoko, bo sodišče dediče pozvalo, naj jo predložijo. Odvetniki na zapuščinski obravnavi niso pogosti, je pa njihova prisotnost nujna v primeru velikih sporov med dediči.
Nujni dediči in nujni deleži
Oporoko pogosto napiše veliko ljudi, ki za seboj zapuščajo svoje premoženje. Vendar pa so prav oporoke pogosto razlog za spore okoli zapuščinskih zadev, saj premoženja ni možno zapustiti zgolj enemu dediču, ki po možnosti z zapustnikom ni bil v sorodu. Najbolj pomembno je, da se z oporoko prizna dedovanje tudi nujnim dedičem. Nujni dediči, ki so upravičeni do svojega nujnega deleža so zapustnikovi otroci, posvojenci, žena ali mož ali izvenzakonski partner ter starši, babice in dedki. Sestre in bratje niso nujni dediči, razen v primeru, ko so imenovani za nezmožne za delo. Nujni delež znaša 50% zakonitega zapuščenega deleža za ožje družinske člane (npr. otroci, zakonci) ter 33% zakonitega deleža za dediče drugega reda. Pomembno je, da je uveljavljanje nujnega deleža vedno sproženo na lastno zahtevo nujnega dediča prek odvetnika za zapuščinske zadeve ter da sodišče dodelitve nujnega deleža nikoli ne začne po uradni (zakonski) dolžnosti.
