Kako napisati prošnjo za delovno mesto: 5 PRAVIL, na katera so pozorni delodajalci

Vsaka kariera ali zgolj služba se začne pri razpisu za prosto delovno mesto. Delodajalec razpiše prosto delovno mesto in navede pogoje zaposlitve in pričakovanja do bodočega delavca. V razpis navede minimalno zahtevano izobrazbo, število let delovne dobe delavca ter znanja in izkušnje, ki jim mora kandidat zadostiti, da ga kadrovska komisija pri delodajalcu uvrsti v ožji izbor.

1. Življenjepis. O sebi bi lahko napisali zelo malo ali pa veliko dobrega, kar so vam potrdili že vaši prijatelji in sorodniki. Življenjepis ni mesto za dolgovezenje in vključevanje nerelevatnih dejstev. Poglejte v razpisne zahteve in v življenjepisu najbolj izpostavite lastnosti in delovne izkušnje, ki ustrezajo zahtevam. Nato ustvarite svoj življenjepis z uporabo orodja Europass, ki vas bo vodilo po vsebinskih točkah in katerega rezultat bo urejena oblika življenjepisa, ki jo pričakuje vsak delodajalec.
2. Spremni dopis ali motivacijsko pismo. Povsem vaša odločitev je, ali spremni dopis k življenjepisu naslovite kot “ponuba za delo” ali “prijava na delovno mesto”. V primeru, da spremni dopis naslovite kot “prošnja” bo delodajalec verjetno to razumel kot, da ga nekaj prosite in ne da ponujate svoje kompetence. V spremni dopis površinsko navedite, v čem ustrezate pogojem delovnega mesta ter ne ponavljajte preveč podrobnosti iz spremljajočega življenjepisa.
3. Slovnična pravilnost prijave na delovno mesto. V tujjini in tudi pri nas so v kadrovskih službah znani primeri, ko so člani kadrovske komisije za zaposlitev na prosto delovno mesto najprej preverili slovenično ustreznost prijave. Celo v podjetjih s tujimi lastniki so le-ti prošnje v slovenskem jeziku obravnavali površinsko in iskali zelo očitne slovnične napake. Na primer napisati Ljublana namesto Ljubljana je vsakomur jasno, da gre za napako oziroma lapsus.
4. Šteje vedenje kandidata in osebna naravnanost. Ko kadrovska komisija pri delodajalcu povabi kandidata na osebni pogovor, pomeni, da so se na podlagi prejete prijave in življenjepisa odločili kandidata spoznati tudi v živo in se z njim pogovoriti. Namen takšnega pogovora je torej pridobitev osebnega vtisa in postavljanje nekaterih vprašanj, ki s prijavo in življenjepisom niso bila odgovorjena. Število kandidatov, ki jih delodajalčeva komisija ponavadi povabi je okoli 10. V razgovorih ima vsak kandidat okoli 1 uro časa za predstavitev in pogovor s člani komisije o bodočem delovnem področju. V tem času ima priložnost demonstrirati svojo veliko pripravljenost za takojšen začetek dela, svojo delovno naravnano komunikativnost, pozitivno naravanost do sprememb in izzivov ter navsezadnje smisel za humor. Humor je predvsem posledica sproščenega sloga komunikacije tudi v najbolj težkih preizkušnjah, kot je to razgovor za službo. Kandidat se mora za popustitev napetosti tudi zavedati, da je samo številka v delodajalčevem iskanju delavca in bo tudi kasneje eden izmed mnogih delavcev v organizaciji. Po končanem razgovoru naredijo člani komisije krajši zapisnik oziroma označbo glede primernosti kandidata. Ponavadi je članom komisije po opravljenih pogovorih z vsemi kandidati že jasno, kateri kandidati so zreli za uvrstitev v ožji krog. Vendar komisija o neizbiri neustreznih kandidatov le-teh ne bo lo tem obvestila vse do podpisa pogodbe z izbranim kandidatom. V praksi se je že zgodilo, da najbolj ustrezen kandidat pogodbe z delodajalcem, ki ga je izbral, ni podpisal in je morala komisija k podpisu pogodbe povabiti drugega na lestvici najbolj ustreznih kandidatov. Ali pa so razpis ponovili, ker so želeli najboljšega.
5. Poskušajte znova in večkrat. Redki delodajalci zares arhivirajo prejete prošnje. V obvestilu o neizbiri kandidata se delodajalec ponavadi zahvali kandidatu za prejeto prijavo ter hkrati navede, da bo prijavo shranil za primer kasnejših razpisov. To drži v zelo redkih primerih. V primeru, da čez nekaj tednov ali mesecev delodajalec ponovno išče enak ali podoben kader za odprto delovno mesto, skoraj zagotovo ne bo pobrskal po arhivu prejetih prijav v preteklosti. Vztrajnost pri tem se lahko izplača, saj si je delavec, ki se pri delodajalcu poteguje znova, verjetno že izgradil sliko bodočega delodajalca in se je o njem v preteklosti že pozanimal oziroma je na razgovoru že spoznal njegovo vizijo in organizacijske bolečine. Vztrajnost se ceni in izplača.

V primeru, da ste nato izbrani, je naslednji korak, ki sledi po podpisu pogodbe z novim delodajalecem, zaključek delovne pogodbe z obstoječim delodajalcem. To se ponavadi izvede s sporazumno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca, kateri sledi podpis sporazuma o odpovedi z obstoječim delodajalcem.