Takoj, ko se neka knjiga že v uvodu postavi na stran opazovalca, jo lahko nehaš brati in se posvetiš svojim hackom in svojemu življenju. Tako je s knjigo “Ko digitalno postane človek”. Ali “Ko digitalno postane človeško”, kar bi bil po moji osebni razlagi boljši prevod nadalnjega razvoja digitalne uporabniške izkušnje.
Skratka knjiga ni pisana v smeri, kako preživeti in biti boljši v osvojitvi digitalne izkušnje, pač pa velikopotezno in brekompromisno poveličuje velike zgodbe tipa Amazon, Apple in Uber. Svoj manko koristnosti skuša zakriti še z dodatnim občudovanjem novega in neumornim prepričevanjem, kako hitro se danes odvija tehnološki razvoj.
Knjiga iz leta 2015, v slovenski jezik prevedena 2017
Knjiga je bila pisana leta 2015 in v slovenski jezik prevedena 2 leti kasneje. Danes konec leta 2018 pa se vseeno izkazuje, da je bilo nekaj njenih nadebudnih vizij prihodnosti malce za lase privlečenih: njene ocene, kje smo zdaj (v letu 2015) in napovedi, kje bomo leta 2020, so tematika za znastveno-fantastične filme. Ne vozimo se naokoli z droni in ne telefoniramo samo z Googlovimi telefoni in Paypal ni revolucioniziral plačevanja v tej meri, da bi propadle tradicionalne in ostale metode plačevanja. Velika sreča te knjige pa je, da je bila napisana pred kripto bumom (2017), s čimer smo na srečo prikrajšani za avtorjevo nekritično opevanje prednosti kriptovalut in žetonov pred klasičnimi ter totalitarno uporabnostjo blockchain podatkovnih zapisov.
Knjigo lahko prebereš v dnevu, dveh in si memoriziraš vse te velike zgodbe, ki jih potem neukim naprej prodajaš kot senzacije ob kavi, pivu ali na sestankih s pomembnimi ljudmi, ki nimajo pojma. Dodana vrednost zate in za družbo bo blizu nič.
Danes se razlikuje od 30 let nazaj
Vrnimo se nazaj h knjigi. O digitalni transofrmaicji avtor razlaga kot o neizbežnem dejstvu, ki bo pomorila neprilagojene in povzdignila pripravljene. Kot berglo za argumentiranje svojih trditev uporablja mestoma Kodak. Uporablja tudi druge “berlge”, kot so IBM-ova 4 leta stara raziskava iz Slidesharea in literaturo okoli leta 2000, ko smo pričakovali, da bodo svetu zavladali roboti. Nato razlaga avtor o svojem prvem računalniku komodorju in kako ga je moral priključiti na TV in igrice zaganjati s kaset tudi po 45 minut. In seveda, kako danes s svojim iPadom veliko bolj zahtevne operacije izvede v sekundi. Postavlja se vprašanje, ali nas res tako veliko živi v preteklosti, da se moramo senzacionalistično čuditi današnjim tehnološkim dosežkom. Knjiga se bere kot literatura za starčke, ki ne živijo v sedanjosti in se ne prilagajajo svetu, v katerem trenutno živijo.
To, v kar smo pred dvajsetimi leti dvomili, da se bo prijelo, je danes realnost. Res big deal, če vemo, da smo za tehnološki razvoj potrebovali samo dovolj veliko kritično maso proizvajalcev, ponudnikov in potrošnikov digitalnih storitev. In tudi Amazon ni užival velike stopnje zaupanja, da bodo knjige zares in hitro dostavljene – seveda na začetku. Danes, ko so pričakovanja do digitalnih podjetij velika, je od knjige nadvse naivno, da jim njihovi kupci vzklikajo “občudujem to podjetje”.
Kupci zares nimajo vedno prav
Kupci nimajo vedno prav in se lahko zmotijo. Oziroma so zavedeni. Pojmi kot so YOLO in FOMO so impulzivne rekacije, na katerih surfajo nemoralna podjetja, tako da z manipulacijo dosegajo dobičke oziroma po avtorjevo senzacionalne uspehe. Racionalno gledano Apple ni najboljša izbira in namesto uberja se lahko po domačem mestu še vedno lahko vozim s kolesom, če je mesto dovolj modernizirano in pri zdravi pameti.
Digitalna transformacija
Digitalna transformacija, digitalna strategija, usmerjenost h kupcem, gamifikacija, personalizacija, avtomatizacija, prilagodljivi poslovni modeli so pojmi, s katerimi avtor operira, da zaduši tišino, ki nastopi, ko mora bralcu predati uporabno “actionable” vsebino. Kot kakšen profesor na faksu, ki je pred 10 leti nehal predavati Fortran in Cobol, danes pa mu je lažje prebaviti nekaj novodobne literature in predavati o digitalni transformaciji, kot pa naučiti se Python, Go lang ali Vue.js.
Opazujmo, opazujmo, opazujmo
Sosed je kupil novega BMW-ja. Ker mu je baje posel “zalaufal”. Kaj točno je naredil? Avto te knjige bi rekel “prilagodil se je tržnim razmeram” ali pa “povečal je usmerjenost h kupcu”. Knjiga tudi bralcu ni sposobna dati smernic za podobne uspehe. Bralec ostaja zgolj občudovalec novih trendov vs. preteklih, z usti odprtimi do tal. Ja, res se to dogaja, tudi medtem ko bereš to knjigo. In namesto branja te knjige, bi lahko čas uporabili za nekaj produktivnega, revolucionarnega ali unikatnega. Čeprav bo večina ljudi prižgala TV, Netflix, Facebook, Twitter ali Instagram in svoj prosti čas preselila v novodobne digitalne medije.
Ta knjiga je zgolj almanah trenutnih časov, v katerih živimo
Izvorni greh knjige je, da ne spodbuja k akciji. Bralca polni s podatki, trendi, blagovnimi znamkami in hkrati ga pušča pasivnega. Pravi hendikep ljudi danes je, da so se hote ali nehote prestavili na stran konzumentov. S čimer čakajo na povelje, signale, pravi čas, impulze in ostajajo reaktivni, jezni, lačni, povprečni in vodljivi. Edini premik se lahko zgodi, ko se nekega dne zbudiš in ugotoviš, da je tvoje mesto na strani producentov: vsebine, kakršnihkoli izdelkov, idej in ja, uporabniške izkušnje. Zdi se, kot da je avtor te knjige verjetno v življenju že posadil drevo, zgradil hišo in napisati knjigo je bila zadnja želja za izpolnitev misije njegovega življenja. To write “a book”…
Komu je torej knjiga namenjena?
Se spominite pred leti, kaj je bil v podjetjih oddelek marketinga? Šef in par tet, ki so izbirale barve in fonte za novi plakat, katalog ali letak. V bolj naprednih firmah so ti isti marketingarji delali še celostno grafično podobo (CGP) podjetja in powerpoint prezentacije za vodstva. Danes, ko jim zmanjkuje vsebine in tržne učinkovitosti, pa želijo ujeti ta presneti digitalni vlak z branjem knjige “Ko digitalno postane človek” in tisočimi podobnimi.
