Mezzanine financiranje projektov je oblika financiranja, ki zaseda vmesni položaj med lastniškim kapitalom in dolžniškim financiranjem.
Ta vrsta financiranja je pogosto uporabljena pri projektih srednje velikosti ali pri podjetjih, ki potrebujejo kapital za rast, a želijo omejiti razredčitev lastniškega deleža ali pa nimajo zadostnih sredstev za zavarovanje tradicionalnega dolga. Ključne značilnosti mezzanine financiranja vključujejo:
- Položaj v kapitalski strukturi: Mezzanine dolg ima prednost pred lastniškim kapitalom, vendar je podrejen tradicionalnim oblikam dolga. To pomeni, da v primeru likvidacije podjetja mezzanine upniki prejmejo svoja sredstva pred lastniki delnic, vendar šele po poplačilu vseh senior upnikov.
- Obrestne mere in donosnost: Mezzanine financiranje običajno nosi višjo obrestno mero kot tradicionalno dolžniško financiranje zaradi večjega tveganja. Vendar pa so obrestne mere običajno nižje od potencialnega donosa lastniškega kapitala.
- Konverzibilnost in dodatne pravice: Pogosto vključuje opcije, kot so konvertibilne delnice ali varanti, ki upnikom omogočajo pretvorbo dolga v lastniški kapital pod določenimi pogoji. To daje upnikom možnost, da sodelujejo v rasti podjetja.
- Fleksibilnost: Mezzanine financiranje ponuja večjo fleksibilnost v pogojih in strukturi kot tradicionalni bančni krediti. To lahko vključuje daljše obdobje odplačevanja, obdobja mirovanja pri plačilih obresti in principalov ali prilagodljive obrestne mere.
- Uporaba: Pogosto se uporablja za financiranje širitve podjetij, prevzemov, združitev ali drugih večjih projektov, kjer ni na voljo dovolj zavarovanja za tradicionalno dolžniško financiranje, ali kjer želi vodja projekta ohraniti večji nadzor, ki bi ga sicer izgubilo z dodatnim lastniškim financiranjem.
Mezzanine financiranje je tako privlačno za podjetja, ki potrebujejo večji obseg financiranja, vendar so bodisi prevelika za tradicionalno dolžniško financiranje brez zadostnih zavarovanj ali ne želijo pretirano razredčiti lastniškega deleža. Za investitorje je to priložnost za višje donose v primerjavi s tradicionalnimi oblikami dolga, vendar ob sprejetju večjega tveganja.
