Otok Krk se oglašuje kot najbolj zeleni otok Hrvaške. Temu ustrezno lokalna skupnost s skupnimi močmi skrbi za čistočo in ekološko podobo otoka. Izven sezone beleži otok Krk le 5% vsega prebivalstva v primerjavi s številom ljudi na Krku poletno sezono. V glavnem so to domačini (velik del tega so kmetje in gostinski delavci) ter priložnostni obiskovalci narave – predvsem lastniki tamkajšnjih nepremičnin.
Prednosti oziroma razlogi za obisk Krka izven sezone so tudi:
- Mir in izkoristek časa. Nikjer ni gneče – ne na cesti, ne v mestih. In seveda ne na plaži.
- Parkiranje je izven sezone brezplačno. Parkirna mesta v središčih mest (Krk, Malinska, Baška in ostalih) so v večini nezasdena.
- Ni mrčesa in nevarnih živali. Predvsem sta problem Krka poleti v gozdovih pajek črna vdova in kača modras, ki je druga najbolj strupena kača v Evropi (prva je gad). V jesenskem času so zanimivi prebivalci gozdov na Krku šoje, ki se oglašajo z značilnim zvokom in se ponašajo z lepim modro-rjavim perjem.
- Domačini si vzamejo čas za pogovor. Spoznate utrip otoka in mariskatero lokalno skrivnost, ki jo lahko uporabite za poleti.
- Blaga mediteranska klima. V primerjavi s slovenskimi temperaturami, je na Krku vreme vedno nekaj stopinj toplejše, z več sončnimi dnevi pozimi. Sneg tukaj redko zapadi, a še to samo do približno 5 centimetrov.
Krk ponuja tudi v času izven sezone precej aktivnosti, ki preženejo mraz iz obiskovalca. Mnogim je tako otok veliko bolj zanimiv jeseni in pozimi kot v poletnem času.
Pobiranje oljk
Jeseni se celotno prebivalstvo Krka s svojimi sorodniki in prijatelji odpravi med drevesa oljke. Pobiranje oliv je obvezen družabni običaj, ki ga spremlja trdo delo in sredozemska malica. Domačini znajo povedati, da je za 1 liter olivnega olja potrebno nabrati in stisniti 10 kilogramov oliv. V starih časih so olive nabirali pozno jeseni, ko se je zjutraj pojavila slana po travnikih. Olivno olje je bilo blago, skromno s kislinami in nekoliko temnejše, kot smo vajeni. Danes se nabiranje oljk izvaja že v sredini oktobra, s čimer se v olivah ohranijo naravne kisline. Olje zgodaj nabranih oliv je tako nekoliko kiselkasto, ostrega okusa – kar se v sodobni kulinariki zelo ceni. Takoj po obiranju in stiskanju oliv lahko olje od domačinov tudi že kupite. Ali ga nekaj dobite za seboj, če ste si ga prigarali.
Gobe na Krku
Rastlinje je sredozemsko, torej v glavnem gozdovi borovcev, listnata drevesa in grmičevja kot je na primer brinov grm. Hribi Krka so med Slovenci tudi zelo priljubljeni zaradi gobarjenja. Prevladujejo jurčki, marele in prašniki. Kot zanimivost: lokalni prebivalci otoka Krk niso privrženci gobarjenja, zato ostaja po deževju v gozdovih Krka precej nepobranih gob, ki odmrejo in zgnijejo. Redki poznavalci poznajo veliko skritih kotičkov gozdov na Krku, kjer vedno rastejo gobe v velikih količinah.
Pohodništvo in gorsko kolesarstvo po hribih Krka
Največja mesta v Krku so na nadmorski višini 0 metrov, torej ob morju. Hribi pa se lahko povzpnejo tudi do 500 metrov nadmorske višine. To pomeni, da so vzponi primerljivi z ljubljansko Šmarno goro, Toškim Čelom, Katarino ali Rašico. Po poteh se je dovoljeno peljati z gorskimi kolesi, tako da lahko preizkusite svojo vzdržljiovst in spustaške spretnosti. Vendar imajo pohodniki vedno prednost.
Planina Mjesec
Za vzpon na planino Mjesec boste potrebovali pol dneva, vodo, dobro malico, pohodne palice in prave gorniške gojzarje. Začnete lahko kar iz centra Baške. Ali pa se z avtomobilom pripeljete do kar cerkve sv. Ivana nad Baško. Od tod nadaljujete mimo srednjeveških ruševin samostana oz. kaštela Baška, ki je prepoznaven po še delono ohranjeni kamniti kupoli. Tlakovana pot zavije v gozd in se začne vijugati v položne serpentine, ki so označene kot “Korner”. Na prvem kornerju lahko zapustite pot in nadaljujete do razgledne točke, kjer se vidi otok Prvič in severni del gorovja Velebit. Nadaljujete in po približno pol ure hoje prispete do kamnitega zidu, blizu katerega je lesena lopa. Naprej od zidu se odpre gola planina Mjesec, ki naj bi spominjala na Lunino površino. Od tod ime planina Mjesec. Pot je tudi zelo priljubljena med rekreativnimi gorskimi kolesarji, ki je kljub vzponu zaradi delne tlakovanosti dovolj lahka za turistični vzpon. Kljub temu je potrebno na nekaj odsekih paziti, da se preveč ne približamo robu poti, ki meji na prepad.
Veli vrh
Tudi drugi vrh imenovan Veli vrh je blizu Baške. Avto pustite ob cesti, ki se začne v smeri iz Krka spuščati do Baške. Lahko pa se pod Veli vrh po makadamski pohodni poti tudi pripeljete z avtom. Pot je tipično kraška in nezahtevna.
Vrbnik
Srednjeveško mesto na klifu je znano po bogati zgodovini in odkritih ostankih prvotne pisave prebivalcev današnje Hrvaške. Mesto ima majhno parkirišče. Sledi zanimiv sprehod po vijugasti tlakovani ulici.
Gastronomija in kulinarika
Obisk mest na Krku vedno spremlja tudi okušanje lokalnih specialitet. V restavracijah, ki so jeseni še odprte je mogoče na hiter način naročiti dobrote, za katere bi morali v poletnem času stati v vrsti.
Čižići – spuščanje zmajev
Na plaži v Čižićih, ki je znana po zdravilnem blatu, je jeseni in pozimi precej vetrovno. Veter je vredno izkoristiti za spuščanje doma narejenih ali kupljenih zmajev. Veter je konstanten in ne spreminja pogosto svoje smeri. Plaža ponuja veliko prostora za gibanje. Je varna za igro otrok in njihovo odkrivanje obalnega rastlinstva in živalstva.
“lokalni prebivalci otoka Krk niso privrženci gobarjenja, zato ostaja po deževju v gozdovih Krka precej nepobranih gob, ki odmrejo in zgnijejo”
Poštovani,
Ispada da nam činite uslugu time što nam svake jeseni putošite šume?!
Velika, kolosalna LAŽ je da stanovnici otoka Krka nisu ljubitelji gljivarenja!
Ne samo da poznajemo i brinemo o svojim otočkim šumama, u proljeće beremo i šparoge, a s jesenskim kišama i raznolike gljive kojih su naše šume pune. Na našu veliku žalost, pune su i vas Slovenaca, koji ne samo da ne plaćate nikakve naknade za haračnje po našim šumama, već ulazite i na privatne posjede jasno ograničene i s ogradama, a u zadnje vrijeme čak i autima ulazite duboko u šume, pošto su na području Dubašnice (općine gdje u velikom broju posjedujete vikendice i apartmane) šumski putovi prošireni i uređeni u cilju omogućavanja prometovanja interventnim vozilima. Prestanite reklamirati naš otok kao eldorado za gljivare iz Slovenije jer iskreno rečeno niste niti najmanje dobrodošli u našim šumama! Zašto ne idete u susjednu Italiju ili Austriju sakupljati gljive? Činjenica je da po našim šumama slobodno iznosite kilograme i kilograme gljiva bez ikakve kontrole i naknade, ali od ove godine ostaje nada da će se ipak promijeniti takvo, po nas lokalne gljivare, nepovoljno stanje. Zanimljivo bi bilo vidjeti kako bi nas lokalni stanovnici dočekali da izlazimo iz šuma u recimo Ilirskoj Bistrici s košarama punima vrganja!?