Bitcoin balon pred eksplozijo? Presenečeni boste, v čem je skrivnost

10-letna deklica je med počitnicami na Tajskem leta 2004 na površju morja opazila mehurčke, o katerih je njena učiteljica geografije med poukom razlagala kot o znakih bližajočega se tsunamija. Deklica je takoj obvestila starše in celotno obalo ter hotel so takoj evakuirali pred rušilnim popotresnim valom. Njeno dobro opažanje in majhno opozorilo je tistega dne rešilo okoli 100 življenj. Ali se tudi nam bliža velik tsunami imenovan Bitcoin?

Slovenci nimamo sreče z baloni

V Sloveniji nimamo tsunamijev, imamo pa kar lepo zgodovino balonarskih nesreč (dobesedno in v prenesenem pomenu). Ko je recesija spodnesla realna tla pod nogami, se je vse začelo. Manj naročil, investicij in zaposlovanja v realnem sektorju je povzročilo tsunami v finančnem. Trg vrednostni papirjev se je sesul po letu 2008. Hkrati se je v stranišče zgodovine izplaknila tudi visokodonosna in neobdavčena piramidna pogruntavščina imenovna Forex. Nepremičninski balon je počil po 2008, ko se je ustavil trg prodaj in nakupov hiš in stanovanj. Epilog tragedij z baloni pa se je zgodil 2012 z balonarsko nesrečo na Barju.

Ampak kljub temu ima balonarsko društvo že nove balone in soliden vozni park s 4×4 ameriškimi pickupi (množina ni nujno resnična, pred kratkim pa je bil opažen eden takšnih polepljenih monster-truckov z balonom na prikolici).

Bitcoin – kripto valuta kot naložba?

Bitcoin se je razvil kot alternativno denarno sredstvo za izvajanje transakcij “pod krinko”. Ne glede na najbolj instinktiven pomislek “kakšne posle moraš izvajati, da potrebuješ skrivno valuto?” (dark net: ugrabitve, droge, orožje, davčne utaje), pa je bolj bistveno in presenetljivo, da je kriptovaluta začela pridobivati na vrednosti.

Z zlato mrzlico so v ZDA v 19. stoletju verjetno tudi rudniški vozički za natovarjanje zlata pridobili na vrednosti. In nekateri so začeli investirati v njihovo proizvodnjo, in zaslužili. Niso pa trgi ponoreli in zlato (oz. denar kot je bil bred Bretton Woodsko konferenco 1944 skoraj isto) začeli prenašati v proizvodnjo rudarskih vagonov.

Kaj pa blockchaini?

Blockchaini, o katerih razpravlja celo Vlada RS, niso kriptovaluta. So tehnološki ekosistemi, ki omogočajo zaupanja vredne storitve (transakcije, pogodbe). Storitve, ki jih za svoj obstoj izkorišča bitcoin. Blockchain pa tehnologija, ki omogoča:

• transparentnost – zaradi javne bilance lahko vsi vidijo med katerima osebama se je transakcija izvedla. Vsi vidijo tudi koliko enot premoženja (žetonov) ima posamezna oseba. Pri tem, da identiteta osebe ni objavljenja – zgolj njen ID.
• eliminacijo posrednika – transkacija se zgodi takoj in neposredno od A do B. Na poti od A do B se denar ne izgubi v smislu provizije (za plačevilo položnice bo od vas banka pobrala okoli 40 centov) ali davkov. Za transakcijo tudi ne bo potrebna potrditev tretje osebe.
• distribuiranost – banke zbirajo o svojih komitentih podatke o transakcijskih računih, transakcijah, posojilih in ostalih stanjih ali dogodkih. Banka hrani podatke pri sebi in je skrbnik vseh podatkov na enem mestu (lahko na več strežnikih ali lokacijah). Če smo do bank malce nezaupljivi, lahko pride enostranske do spremembe teh podaktov ali njihove izgube. Za vse podatke jamči banka ter ima nad njimi edina kontrolo. Pri blockchainih pa so podatki shranjeni pri uporabnikih, vključenih v blockchain. Tudi validacija transakcij je decentralizirana in je prepuščena uporabnikom v blockchainu, ki mu dajo na razpolago svojo procesorsko moč za rudarjenje potrditvenih ključev.

Blockchaini rešujejo težave modernega sveta, kjer se kapital brez resničnih zaslug kopiči pri peščici elitnežev na račun množice, ki se tega niti ne zavedajo. Skozi desetletja so veliki poslovni in državni sistemi (skupaj) ustoličili procese pridobivanja profita in grajenja odvisnosti množic od njih brez prave vrednosti ali sorazmernih koristi v zameno ljudem. Kmalu se bodo pojavile ideje disprupcije ustaljenih sistemov, ki se bodo nato realizirale v praksi. Največji konkurent podjetjem bo prav blockchain verzija njihovega poslovanja, ki jo lahko ustanovi kdorkoli, ki napiše “white paper”, zbere dovolj kredibilno ekipo in nato prek ICO (initial public offer) zbere dovolj sredstev, da projekt zažene.

Bitcoin temelji na blockchain tehnologiji

Slabosti bančnih in finančnih sistemov na ravni držav in globalno so povezane predvsem s pojmi kot so:

• netransparentnost poslovanja. Ena stranka, ki pri banka prosi za kredit bo lahko dobila veliko boljše pogoje kot druga, ki banki predstavlja enako majhno tveganje.
• dolgotrajnost postopkov. Prošnja zakredit lahko traja tudi 2 tedna za odobritev, transkacija v tujino bo od naloga do nakazila potrebovala vsaj 2 dni.
• stroški transakcij. Ob nakaziu denarja iz računa A na račun B si bo banka odščipnila določeno provizijo. In pri banki morate imeti odprt plačljiv račun, da transakcijo lahko sprovedete – kljub temu, da se tja nakazuje tudi vaša plača in s tem banko financirate.
• koruptivnost bankirjev, pomote in ostale človeške slabosti, ki vlivajo v bančne sisteme nezaupanje.

Bitcoin ali dobri stari evro?

Bitcoin je sredstvo, ki rešuje zelo stare in še vedno žive pomanjlkjivosti bančnih sistemov. Ko ljudje spoznajo njegove prednosti, se ponavadi dokaj hitro odločijo za njegov nakup. Ko za to izvejo njihovi znanci, se zgodba ponovi in nakupovanje bitcoinov postane viralno. Zaradi vseh prednosti, ima bitcoin na trgu brez dvoma vrednost.

Druga skupina kupcev pa so špekulanti. Ljudje, ki bi z obstoječim denarjem ustvarili še več denarja na čim lažji način. Vrednostni papirji, nepremičnine in investicija v podjetniške projekte imajo negativno ali kvečjemu nekaj dest odstotno donostnost. Medtem ko ima bitcon  tudi po nekaj tistoč odstotno donosnost. Ko so to odkrili špekulanti, so sredstva začeli zlivati v svoje kripto-denarnice in s presežnim povpraševanjem povzročili še večji trend povečevanja vrednosti bitcoina, kot je realno.

Po drugi strani pa je evro produkt birokratskih ustanov in je tako trden, kot je trdna Evropska unija. EU, katero zapušča Velika Britanija, Katalonija… Bolj razvite države EU se želijo distancirati od slabše razvitih. Bitcoin pa je valuta ljudi. Valuta, ki jih njihova in v katero ljudje verjamejo. Goji pri ljudeh zaupanje. Evro pa ima največjo težavo ravno v zaupanju.

Več: Nakup Bitcoinov v 3 korakih, nizke provizije, dovoljenje za Slovence