Emisijski kuponi so del sistema za trgovanje z emisijami (angl. Emissions Trading System, ETS), ki ga uporablja Evropska unija (EU) za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Sistem temelji na načelu “plačaj za onesnaževanje”, kjer morajo podjetja, ki povzročajo emisije, za to pridobiti ustrezne emisijske kupone.
Emisijski kuponi so instrumenti, ki so del evropskega sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), katerega glavni cilj je zmanjšati emisije toplogrednih plinov. S sistemom se določi zgornja meja emisij za določene sektorje, kot so energetika, težka industrija in komercialno letalstvo. Vsak kupon predstavlja dovoljenje za izpust ene tone ogljikovega dioksida (CO₂) ali enakovrednih emisij drugih toplogrednih plinov. Če podjetja presežejo svoje dodeljene emisijske kvote, morajo dodatne kupone kupiti na trgu. Nasprotno pa lahko podjetja, ki uspejo zmanjšati emisije, presežne kupone prodajo drugim podjetjem.
1. Cena emisijskih kuponov
Cena emisijskih kuponov se določa na prostem trgu in se giblje glede na ponudbo in povpraševanje. V zadnjih letih se cena kuponov vztrajno povečuje, saj EU zmanjšuje skupno število razpoložljivih kuponov, kar spodbuja podjetja k prehodu na čistejše tehnologije. Na dražbah, kjer vlade razdeljujejo kupone, so lahko cene nižje, vendar podjetja in vlagatelji pogosto trgujejo z njimi na borzah, kot so Evropska borza emisijskih kuponov (EEX) ali Intercontinental Exchange (ICE). Na teh borzah lahko sodelujejo tudi posamezniki, čeprav trgovanje zahteva posrednika ali platformo.
- Tržna cena: Cena emisijskih kuponov se določa na prostem trgu in se spreminja glede na ponudbo in povpraševanje. V zadnjih letih je cena emisijskih kuponov v EU močno narasla (leta 2024 se giblje med 80-100 EUR na tono CO₂).
- Namen višanja cen: Višja cena spodbuja podjetja k zmanjšanju emisij, saj postaja onesnaževanje dražje kot naložbe v čistejše tehnologije.
2. Namen emisijskih kuponov
Namen emisijskih kuponov je spodbuditi podjetja k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prehodu na čistejše tehnologije. Sistem določa zgornjo mejo skupnih dovoljenih emisij v določenem sektorju, pri čemer mora vsako podjetje za izpust ene tone CO₂ imeti ustrezen kupon. S tem se uvaja načelo “plačaj za onesnaževanje”, kjer onesnaževalci nosijo stroške svojih emisij, medtem ko podjetja, ki zmanjšajo emisije, lahko presežne kupone prodajo. Na ta način sistem neposredno spodbuja trajnostne poslovne prakse in zmanjšuje negativne vplive na podnebje.
- Omejevanje emisij: Vlade določijo skupno količino emisij, ki jih lahko industrije v določenem obdobju izpustijo (t.i. zgornja meja oz. “cap”). Ta zgornja meja se vsako leto zmanjšuje.
- Spodbuda za zmanjšanje emisij: Podjetja morajo kupiti kupone, če presežejo svoje dodeljene pravice. Če zmanjšajo emisije, lahko presežek kuponov prodajo drugim podjetjem.
3. Ali so emisijski kuponi obvezni?
Podjetja morajo kupovati emisijske kupone v primerih, ko njihova dejavnost povzroča emisije nad dodeljeno kvoto. To se pogosto dogaja v energetski industriji, na primer pri elektrarnah na premog ali plin, ter v težki industriji, kot so cementarne, jeklarne in kemične tovarne. Podobno morajo emisijske kupone kupovati letalske družbe za pokritje emisij svojih poletov znotraj Evropske unije. Če podjetje zmanjša svoje emisije pod dodeljeno kvoto, lahko presežne kupone proda drugim podjetjem ali jih zadrži za prihodnje obdobje.
- Za podjetja: Da, v določenih sektorjih, kot so energetski sektor, industrija (jeklo, cement, papir) in komercialno letalstvo. Podjetja morajo kupiti emisijske kupone za vsak ton CO₂, ki ga izpustijo.
- Za fizične osebe: Ne, fizične osebe niso neposredno vključene v sistem ETS.
4. Kako služiti z emisijskimi kuponi?
Trgovanje z emisijskimi kuponi lahko predstavlja priložnost za zaslužek, predvsem za vlagatelje ali podjetja, ki dobro poznajo tržni mehanizem. Cena kuponov se lahko povečuje, ko postajajo okoljske politike strožje, kar omogoča špekulativni dobiček. Fizične osebe lahko trgovanje z emisijskimi kuponi obravnavajo kot obliko naložbe, podobno kot trgovanje z delnicami ali drugimi finančnimi instrumenti.
- Trgovanje na borzi: Kupone lahko kupujete in prodajate na borzah, kot je Evropska borza emisijskih kuponov (EEX). To je podobno trgovanju z delnicami ali drugimi finančnimi instrumenti.
- Špekulacije: Če menite, da bo cena emisijskih kuponov narasla, jih lahko kupite in pozneje prodate z dobičkom.
- Investicijski skladi: Obstajajo skladi, ki vlagajo v emisijske kupone ali povezane finančne instrumente.
5. Kje jih kupiti?
Prodaja emisijskih kuponov je mogoča tako na prostem trgu kot prek borz, kot sta Evropska borza emisijskih kuponov (EEX) in Intercontinental Exchange (ICE). Podjetja lahko presežne kupone prodajo drugim podjetjem, ki potrebujejo dodatne pravice za izpust emisij. Prav tako jih lahko prodajajo fizične osebe, ki jih pridobijo prek posredniških platform. Prodaja poteka na podoben način kot trgovanje z delnicami ali drugimi finančnimi instrumenti – preko posrednika ali direktno na trgovalni platformi.
- Primarni trg: Vlade EU organizirajo dražbe, kjer lahko podjetja kupujejo emisijske kupone.
- Sekundarni trg: Borze, kot sta EEX ali ICE (Intercontinental Exchange), omogočajo trgovanje z emisijskimi kuponi. Posredniki in investicijske platforme omogočajo tudi dostop posameznikom.
6. Nabavna cena in prodaja
Nabavna cena emisijskih kuponov je odvisna od tržnih razmer in lokacije nakupa. Na primarnem trgu, kjer države članice EU organizirajo dražbe emisijskih kuponov, je cena običajno nekoliko nižja, saj je določena glede na trenutne tržne pogoje in povpraševanje. Na sekundarnem trgu, kjer poteka trgovanje med podjetji in vlagatelji, pa cena kuponov pogosto odraža večje povpraševanje, geopolitične razmere in pričakovanja glede prihodnjih regulacij. Trenutno se cena enega emisijskega kupona, ki predstavlja dovoljenje za izpust ene tone CO₂, giblje med 80 in 100 evri, vendar so možna tudi večja nihanja.
Pri nabavi in prodaji je ključno razumeti časovni vidik, saj cena kuponov v prihodnosti pogosto narašča zaradi zaostrovanja okoljskih regulacij. To pomeni, da lahko podjetja ali vlagatelji, ki pravočasno kupijo kupone po nižji ceni, pozneje dosežejo dobiček, če cena naraste. Podjetja, ki presegajo emisijske kvote, pa so prisiljena kupovati kupone po trenutni tržni ceni, kar lahko močno vpliva na njihove stroške.
Sistem omogoča podjetjem tudi možnost “bankinga” – hranjenja kuponov za prihodnja leta, če ocenijo, da bo cena kuponov rasla. Vendar je pomembno omeniti, da posamezna podjetja ali vlagatelji nimajo neomejene pravice do trgovanja, saj so določena pravila in regulacije, ki zagotavljajo transparentnost in omejujejo manipulacije na trgu.
Če želite prodajati emisijske kupone, je ključno imeti dostop do trgovalne platforme in poznati osnovne mehanizme trga:
- Cena na dražbah: Običajno je nekoliko nižja od tržne cene.
- Prodaja: Podjetja ali trgovci lahko kupe presežne kupone prodajo drugim podjetjem. Tudi fizične osebe lahko trgujejo z emisijskimi kuponi, če imajo dostop do borz prek posrednikov.
7. Primeri iz prakse v Sloveniji
- Energetska podjetja: Elektrarne morajo kupiti kupone za emisije CO₂, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije iz premoga ali plina.
- Industrijska podjetja: Tovarne cementa, jeklarne in kemična industrija so velike porabnice emisijskih kuponov.
- Letalski sektor: Letalske družbe v EU morajo kupiti emisijske kupone za mednarodne polete.
V Sloveniji je v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi vključenih več podjetij, ki se soočajo z različnimi izzivi in priložnostmi glede na svoje emisije toplogrednih plinov. Med največjimi emitenti so Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), Salonit Anhovo, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Talum Kidričevo in Acroni Jesenice.
Naslednji primeri dobre prakse pri nas kažejo, kako sistem emisijskih kuponov vpliva na različna podjetja v Sloveniji:
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ): TEŠ je največji proizvajalec električne energije iz premoga v Sloveniji in posledično največji posamezni vir emisij CO₂ v državi. Zaradi visokih emisij mora TEŠ kupovati veliko število emisijskih kuponov, kar predstavlja znatno finančno breme. V letu 2022 so stroški za emisijske kupone za slovensko gospodarstvo znašali nekaj več kot 187 milijonov evrov, pri čemer je povprečna cena za kupon znašala 83 evrov. (vir: Nova24TV) Visoki stroški kuponov so močno vplivali na poslovanje TEŠ, kar je sprožilo razprave o dolgoročni vzdržnosti obratovanja termoelektrarne in potrebi po prehodu na čistejše vire energije.
Salonit Anhovo: Kot eden največjih proizvajalcev cementa v Sloveniji je Salonit Anhovo prav tako velik porabnik emisijskih kuponov. Cementna industrija je energetsko intenzivna in povzroča znatne emisije CO₂, zato mora podjetje kupovati emisijske kupone za pokritje svojih emisij. Stroški za emisijske kupone predstavljajo pomemben del operativnih stroškov podjetja, kar vpliva na konkurenčnost in spodbuja iskanje bolj trajnostnih proizvodnih metod.
Talum Kidričevo: Podjetje, specializirano za proizvodnjo aluminija, je med večjimi porabniki emisijskih kuponov v Sloveniji. Proizvodnja aluminija je energetsko zahtevna in povzroča visoke emisije CO₂. Kljub temu je Talum v preteklosti prejel določeno število brezplačnih emisijskih kuponov, kar je podjetju omogočilo, da je presežek neporabljenih kuponov prodalo na trgu in s tem ustvarilo dodatne prihodke. (vir: 24ur) Vendar se število brezplačnih kuponov zmanjšuje, kar podjetje spodbuja k nadaljnjemu zmanjševanju emisij in izboljšanju energetske učinkovitosti.
Acroni Jesenice: Kot proizvajalec jekla Acroni spada v energetsko intenzivno industrijo z visokimi emisijami CO₂. Podjetje mora zato kupovati emisijske kupone za pokritje svojih emisij. Stroški za te kupone vplivajo na poslovanje podjetja, kar spodbuja naložbe v tehnologije za zmanjšanje emisij in izboljšanje energetske učinkovitosti.
Podjetja, ki uspejo zmanjšati svoje emisije pod dodeljene kvote, lahko presežek kuponov prodajo in s tem ustvarijo dodatne prihodke, kar deluje kot dodatna spodbuda za okolju prijaznejše poslovanje. Podjetja z visokimi emisijami se soočajo z večjimi finančnimi obremenitvami zaradi nakupa kuponov, kar jih spodbuja k iskanju trajnostnih rešitev in prehodu na čistejše tehnologije.
8. Ali lahko podjetja prodajo kupone drugim podjetjem?
Da, podjetja lahko presežne emisijske kupone prodajo drugim podjetjem na prostem trgu ali jih hranijo za prihodnja leta (t.i. “banking”).
9. Povezava z naravo in koristi
Narava ima od tega sistema koristi, saj z omejevanjem in obdavčevanjem emisij toplogrednih plinov prispevamo k zmanjšanju globalnega segrevanja. Sistem spodbuja prehod na obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in razvoj čistejših tehnologij. Zmanjšanje emisij pa neposredno vpliva na upočasnjevanje podnebnih sprememb, kar je ključnega pomena za ohranjanje ekosistemov in življenjskih pogojev na planetu.
- Zmanjševanje emisij: Sistem ETS je eden glavnih mehanizmov EU za zmanjševanje emisij in doseganje ciljev Pariškega sporazuma.
- Spodbujanje inovacij: Podjetja vlagajo v čistejše tehnologije, da bi zmanjšala stroške, povezane z nakupom kuponov.
- Varstvo narave: Manj emisij pomeni manj toplogrednih plinov, kar prispeva k zmanjševanju podnebnih sprememb.
Če želite začeti trgovati z emisijskimi kuponi, boste potrebovali dostop do trgovalne platforme in nekaj osnovnega znanja o finančnih trgih. Če imate podjetje, je koristno sodelovati s strokovnjaki ali svetovalci, ki poznajo podrobnosti trgovanja in regulativne zahteve.
