Po vseh uveljavljenih ljubljanskih picerijah kot so Azur, Foculus, Farao, Ljubljanski dvor in dostavnikih (Dobra vila, Novak) se je v Stari Ljubljani zdaj pojavila restavracija oziroma gostilnica, ki dela pice na malce drugačen način. Sicer še vedno obstaja verjetnost, da gre za znani razvoj neke ljubljanske restavracije, ki se na začetku zelo trudi in dela izvrstno hrano. Ampak pice, ki jih v ljubljanskem 5 -6 KG delajo v letu 2017 so zmagovalne.
V 5-6 kg smo zavili povsem po naključju nekega aprilskega sobotnega večera. Gornji trg je sicer domačinom znan po bolj kot ne “zakotnih” restavracijah. Vendar Tripadvisor dela čudeže. Zato je tudi v 5-6 kg bilo slišati angleščino v maternem (native) ameriškem naglasu že na vratih. V notranjosti pa… Italijani! Italijanih z vreščečim otrokom, Italijani v večji družbi, Italijani v LGBT paru. Italijani so zanimivi zaradi tega, da kjerkoli po svetu so, preskočijo tamkajšnje specialitete in navudšeno navalijo na testenine, pico, lazanjo, tiramisu…
Pica Bianco
Kakšne pice imate? Najboljše. Je rekla natakarica in oddala menije. Pice v 5-6 kg niso bile poceni, to je 8-15 eur. Najbrž gre spet za posledico dobrega oglaševanja v inozemstvu, da imaš lokal vedno poln in ponujaš hrano po turističnih cenah? No pa dajmo se še mi delat, kot da smo turisti v nekem tujem velemestu, kjer je pica za tistih 15 EUR še razmeroma poceni.
Ob naročilu pice Bianco je natakarica opozorila, da ta pica pa nima pelatov. Pica je nato prišla na mizo kakih 7 minut kasneje. Dišala je po tartufih in bohotila se je po premeru in višini. In brez paradižnika je izgledala res bianco.
Tartufi so bili po pici velikodušno raztreseni. Videl se je njihov črni rob in svetlejši oleseneli vzorec notranje sredice. Da so bili sveži je bilo moč preizkusiti z vsakim ugrizom. Po robovih je bila imela pica nekaj črnih lukenj, saj je bila dobro izpečena v krušni peči. Na pici so se bohotili veliki sveži listi bazilike. Vmes nad šampinjoni je ležal nariban parmezan. Dve vrsti gob in dve vrsti sira, s pravim doziranjem. Pelati na tej pici bi bili povsem odveč. Cena: 9 EUR, vredno vsakega evra.
Pica Inčun
Druga naročena pica se je imenovala Inčun. Ta je šele izžarevala svežino, saj se je bohotila z enakimi listi bazilike kot Bianco, dodatno svežino pa so pridodali paradižnik in rdeča čebula. Dobra kombinacija sestavin na dobro spečenem testu v krušni peči. Takšne pice v teh časih ne najdeš zlahka v Ljubljani. Cena 11 EUR.
Hladen tuš za vegetarijance, vegane in zaščitnike živali
Na koncu natakarici samo še nedolžno vprašanje: “Kaj pa to pomeni… 5-6 kg?”. Haha, to vsi sprašujejo. Pomeni težo mlečnega pujska, ki je ravno prava za zakol in pogostitev družbe do 8 oseb. Ahmm. Mlečni pujsek – a to je takšen, ki se še doji in ga kot novorojenčka iztrgajo mamici pujsi? Zakoljejo in postrežejo veseljaški družbi? No, pa nasvidenje.
Doma še en pogled na račun… Firma, ki organizira in obračunava pečenje teh zmagovalnih ljubljanskih pic je Pujs d.o.o.
